Nekoliko manj obilne padavine v Zahodnih Julijcih dan prej in današnja popoldanska razvedritev je bila podlaga za mojo odločitev glede izbire cilja. Odločitev je bila pravilna. S tečajnikom Markom Žosom sva tako osvojila dvatisočak Ojstrnik v Karnijskih Alpah in po selfi fotki veselo odsmučala z vrha po najmanj 10 cm pršiču na trdi podlagi. Efekt bi bil še boljši, če bi bila na vrhu še bolj zgodnja, saj je sonce snežno belo flanko kasneje nekoliko ojužil, kar pa naju ni dosti motilo pri turni smuki. Matej se žal na vrh ni podal, ker ni bil prepričan, ali je lavinska razmera dovolj stabilna. Z Markom nisva imela teh težav, kljub temu sva špuro na vrh vlekla na najbolj možen varen način, da ja ne bi naletela na kakšno presenečenje. Razmere za smuko so bile dejansko stabilne in dovolj varne za brezskrbno vjuganje v dolino. Marka moram tudi pohvaliti, saj je zagotovo eden najbolj aktivnih tečajnikov, saj ima za seboj že lepo število turnih smukov in prav lepo napreduje, pa še zelo dobra družba je.

Sicer se Ojstrnik (2052m) nahaja v Italiji v Karnijskih Alpah. Dosežeš ga iz Ugovizze skozi dolino Ugovizza, kjer se z avtom povzpneš na cca. 1.000 višinskih metrov vse do konca ceste. S smučmi nadaljuješ po cesti do Rif. Nordio. Nato pa špuro vlečeš skozi gozd do dobro vidne Planine Bistrica. Kmalu za tem ugledaš Ojstrnik, ki se visoko dviga nad prej omenjeno planino. Na vrh Ojstrnika sicer vodi več opcij... Gora je lep razglednik, okolica pa nudi obilo možnosti za turno smuko. Vsekakor lepi konci, ki se jih splača obiskati (zelo priporočam). Poleg tega je ta hrib verjetno nekoliko manj obljuden od Lepega vršiča (Cima-Bella) in sosednjega vrha M. Cocco, ki stojita v neposredni bližini.

Rif. Nordio

Planina Bistrica