V nedeljo smo se odpravili v plezišče Znojile - primerno za drytooling ali t.i. plezanje z orodji (plezanje s cepini in derezami v skali). V dokaj hladnem ambientu se nas je zbralo 18.
Predstavitev drytoolinga nam je že v četrtek, na uvodnem predavanju, predstavil kar sam, Janez Svoljšak, najuspešnejši slovenski tekmovalec v lednem plezanju, kateri nam je, v nedeljo, tudi razložil osnovne tehnike discipline. Štirje fantje, že vešči discipline, so napeljali lažje smeri, tako da smo lahko plezali na top. Okoli plezališča smo se porazdelili glede na težavnost smeri. Na vzhodni strani so lažje smeri, za korenjake z več moči, pa so primerne smeri na južni strani.
Pred začetkom nam je Janez razložil, nakazal in pokazal veščine tako pri lažjih in kot tudi zahtevnejših smereh. Nekateri so se smeri lotili zelo suvereno, spet drugim je šlo bolj počasi, nekdo je celo dobil komentar »A maš čelko s sabo?« . Veliko je bilo vzpodbude »ajde, ajde« in na vzhodni strani je prav vsakemu uspelo osvojiti štirice. Dame smo se držale vzhodne strani plezališča, razen Hane, ki se je z veseljem spoprijela s smerjo na južnem delu. Na južni strani so fantje prejeli kar nekaj občudovanja, saj so dobro »bili bitko« preko najtežjih delov. Po besedah Janeza so padci pri drytoolingu nekaj, česar se je potrebno navaditi. Z njim se strinjam, saj je, po mojem mnenju, tudi dober padec del uspeha .

Moja osebna izkušnja, popolnoma zelene začetnice v alpinistični šoli, je bila, v prijetni družbi, zelo zanimiva. Prve razlage drytoolinga sem bila deležna od prijatelja Aleša, ob kateri bi verjetno vsaki ženski postalo nerodno – to naj vam razloži kar sam ob pivu . Zagotovo je disciplina po mojem mnenju primerna za tiste, ki so »k'r orenk fit«. S smerjo Ervin Klepec (D4+) sem krstila zimske čevlje in dereze. Cepine mi je posodila Hana – hvala . Na samem začetku sem imela kar nekaj treme, a je bilo, ko sem dobila zaupanje v cepine »da držijo«, hitro lažje. Druga zgodba so dereze. Žal sem te imela premalo zategnjene in nisem vedela, da bi jih morala pripraviti na monopoint in tako da sem bila pri Šolski smeri (D4), temu primerno, nerodna. Brez Janezovega svetovanja se verjetno ne bi »prepraskala« čez začetni del.
Zagotovo je drytooling zanimiva izkušnja. Potrebna je preudarnost, da dobro in stabilno postaviš noge in cepina ter šele nato nadaljuješ. Hvala Primožu in Matjažu, da sta mi kot začetnici dovolila udeležbo.

Zaključek plezalnega dneva je oplemenitil Janez s svojim suverenim nastopom v smeri Polarna lisica (D8). Hop, hop in s parimi gibi, gibčnimi štiricami in rambo potezami je bil že na vrhu! S tem, da ne smem zanemariti še ključnega dejstva, da je uspel med vzponom tudi razlagati načine izvedb potez! In komentarji gledalcev? »Omg«, »wtf«, »whaaat«, »waaaw«, »lepo«...

Glede na slišane komentarje lahko rečem, da je bila sama izkušnja za večino zanimiva. Enim do te mere, da bodo z veseljem plezali še naprej, spet drugim pa je bila to verjetno le avantura za en dan.

Hvala Janezu za poučen dan!

Andrej Erceg, 22.11.2017, 23:08
Pridni