Zadnji mesec sem zbirala in 'hranila' nekaj lepih lažjih smerk za izpitno turo, a si je g. Načelnik zaželel obiskat Miss Julijcev. Vzamem si par dni časa, preštudiram dostop, sestop, smer, orientacijo, komentarje, pokličem Jemčka, pokličem Borisa, potem pa dobim še spodbudo s strani mojih punc... in (še malo s cmokom v grlu) potrdim! Gre le za triatlonsko turo, z zloglasnim kaminom in veliko naklonino. Zadnji trenutek se odločiva za bivakiranje in v petek pozno popoldne jo mahneva v Riofreddo. Ob sedmih si oprtava čisto pretežke ruzake in jo s kolesom pičiva po poti doline Mrzle vode. Pismo, sem mislila, da bo to kolesarjenje bolj luštna stvar ture in nahrbtnik konkretno otežuje pritiskanje pedal. Kolesa po 45 minutah skrijeva v gozdu in še ravno toliko časa pešačiva do lepo urejenega in dobro založenega bivaka. Hja, ničesar ni manjkalo, niti piva ne Zjutraj se zbudiva v čudovit sončni vzhod in med mojim pretegovanjem se že pred vrati bivaka pojavita dve slovenski glavi. Jaz zaspana in napol naglušna sploh ne dojamem kaj se je zgodilo, a čez 15 minut sem se znašla sredi dirke do dostopa.. kaj? Koliko navez gre plezat isto smer? A še ta dodatni pritisk. Z zadnjimi izdihljaji si izboriva drugo štartno pozicijo, začetno nejevoljo pa takoj prežene dejstvo, da je pred menoj bivša sošolka in upam da bodoča soplezalka. Malo nostalgije in objemanja, pa horuk priprave za plezanje. Prvo polovico smeri prevzamem vodenje jaz, dokaj uspešno lovim navezo pred nama in bežim pred navezama za nama. Vmes poslušam vse pripombe, predloge in komentarje Primoža in skušam skrivati tremo (baje neuspešno). Zagrizem tudi v zloglasni kamin- seveda z guzenjem in uporabo človeške jebice in z vsakim raztežajem mi je lažje. Ko se začenja Miheličeva čudovita skala, s Primožem izmenjaje uživava v izvrstnih grifih, meni pa vseeno malce bolj pospešeno utripa srce. Celo najdem pogum in naredim nekaj fotk, pa sva že izven težjega sveta. Še juriš do božjih polic in sledijo čestitke, pozdravi, objemi. Juhuu in celo z dobrim časom 5ih ur plezanja. Sestop ni zahteven, je pa siten in kot vedno se mi vleče. V bivaku pobereva ostalo opremo in si tovariško podeliva semi-toplo pivo, pa peš do koles in kolesarjenje do avta. Primož si privošči še kopanje v Predilskem jezeru (to je šele pravi triatlon) in nato na zasluženo kosilo/večerjo.
Čudovit dan v super družbi, super plezarija, ogromno novega znanja in zgodb za stara leta, pa nekaj obujenih starih vezi in sklenjenih novih poznanstev. Se sliši že kar kičasto, vem, a sem res zadovoljna s tako nepozabno izpitno turo

Fotk nekaj mojih, največ od Primoža, nekaj pa sta jih prispevala Špela in Robi (AO Železničar).

Bivacco Carnizza di Rio Friedo

oba sva poskrbela za rehidracijo

za dobro jutro pogled z bivaka

druga v čakalni vrsti

prva prečnica

prva petka

ja, tu notri bo treba

hura, ven iz kamina... Primož je moral pa oba ruzaka pritrogat

Primož je rekel, da zdaj je pa že on na vrsti

zdaj ga vidiš, zdaj ga ne vidiš

Primož prvič

Primož drugič

Primož tretjič

Roke širše kot objektiv

pa še ta druga petka

skoraj preveč izbire grifov

elegantno v prečko-vse za fotko

eeem, jaz grem v levo

a zato še danes stegna čutim....

zaslužen počitek na vrhu

kakšna je zdaj razsodba g. Načelnik?

a da si zadovoljen?

oujeahhh