Jaša Hrovat | 16.07.2017

Rušica, Direktna smer z mentorjem

V soboto se z atijem (Gorazd) odpraviva proti plezališču Urbasove skale, nad Dovjem. Nekje pri Mojstrani kliče Jurij in nama razloži plan za v nedeljo, šli naj bi v sektor Trapez v Veliki Draški vrh Levo smer. Med drugim pove tudi to, da naj danes malo počijeva oz. se vzdrživa kakšnih hujših naporov, ki bi pustili posledice za v nedeljo. No, malo frikanja že ne more škoditi si mislim medtem ko ati ne ve kako naj v tistem trenutku obrne avto za 180 stopinj nazaj proti Kranjski Gori. Kljub prepovedi malo frikava, in srečava še Majo in Anžeta.
Zmenili smo se, da Jurij prespi v Kranjski Gori, da bomo naslednji dan že ob štirih odšli. Plan pa se je spremenil. Zaradi močnejše ohladitve bi v severnih stenah zmrzovali, tako da smo namesto v Draški vrh, odšli plezat v Rušico Direktno smer(V/IV+). Dostop je bil po markirani poti do Bivaka pod Špikom. Nato smo odšli nad bivakom na melišča, ter prečili v smeri proti Rušici, se vmes malo spustili v gozd ter po melišču vzpeli do rahlo strmejših skal, kjer si je bilo potrebno pomagati z rokami pri poplezavanju med ruševjem, strmimi travniki in skalo. Nadeli smo si vso plezalno opremo, se preverili in Jurij začne plezat. Že v prvem cugu nisem bil sposoben izbiti enega klina, ki je bil zacementiran v mešanico skalne razpoke napolnjene z zemljo in poraščene s travo. Ta raztežaj je bil povsem primeren za začetek, lažje poplezavanje po relativno dobri skali in na koncu s čudovito udobnim štantom na travnati polički, ki je bil zagotovo eden izmed udobnejših ta dan. Smer se je nadaljevala po strmih platah in na koncu skozi kamin (ta naj bi bil V-) na vrhu kamina pa štant v precej mučnih pozicijah. Na najino srečo naju Jurij zapusti (več placa), in odrine naprej po nekem pasu trave strmo navzgor preči do konca cuga. Ta ni bil težek kot prejšni, in si si lahko spočil noge in roke. Sledila je izpostavljena prečka navzdol, ter desno v skalo navpično navzgor. Na koncu še ena prečka in že visiš v štriku… Jurij pleza, ati ga varuje, jaz pa razmišljam kako bom dobil ven eno goro klinov ki jih je zabil… Ker se nekdo zanaša name in mu ni bilo potrebno vzeti kladiva sem vse izbijal sam, kar je bilo teh sicer čudovitih recimo 55 metrov kar težko. Drugače je bil to meni zelo lep raztežaj saj plezaš malo po platkah kasneje pa se vse skupaj sestavi v zajedo, ki iz vznožja zgleda kot odprta knjiga. No, kdor bo plezal to smer bo v točno tem cugu opazil močno zabitega jeseničana…. ter cel podaljšan komplet! ki ga sploh nisem opazil, ker je bil štant dva metra nad njim in je bila na njem že vrv, moja pa ni bila vpeta v vponko in sem ga spregledal. Dokler ni Jurij odplezal celega raztežaja, sem še upal da me bo spustil malo nižje, a se to žal ni izšlo, Jurij štanta po celotni dolžini štrika. Ta raztežaj se je nadaljeval po zajedi, in na koncu zajede zavil levo pod manjšo streho in po radiatorjih navpično navzgor. Tam sta me že čakala v visečem štantu. Smer je šla samo še nekaj metrov naprej in že smo na koncu smeri. Čakal nas je samo še vzpon do posušenega macesna, ki je dobra orientacijska točka za abzajl. To pa ni bilo tako enostavno. Po grapi smo še nekaj časa poplezavali navezani in nato zavili levo fajtat ruševje. Tam naju pričaka Jurij, predlaga, da pospraviva vrvi v nahrbtnik ter začnemo iskati to dobro orientacijsko točko. Sledilo je zelo strmo brezpotje navzgor, nato pa spust v desno v grapo, levo navzdol, ter ko si iz grape še kar hodiš navzdol v drugo grapo, ki se nahaja nekoliko bolj levo. Na koncu te grape pa je sidrišče iz dveh klinov za spust. Nato smo že vidimo posušen macesen, torej nekje tukaj so sidrišča za abzajl. Mi smo šli desno v ruševje, skozi katerega vodi skromna potka, ki kasneje zavije desno v hrib. Če ne zaviješ desno se kaj kmalu zaletiš v macesen (neposušen) na katerem so prusiki in vponka za abzajl. Od tod pa samo še navzdol. Ko je bila ura 9, smo bili ravno na melišču pod abzajlpisto. Nato pa po poti do avtomobila. S čelkami. Ko smo prišli v Kranjsko Goro je bila ura pol enajstih.
Smer se mi je zdela res čudovita, dan pa je bil lepo pustolovsko obarvan. Mentor sceno zares obvlada in že se veselim naslednjih dogodivščin.