Pisalo se je leta 1955, ko sta Mitja Kilar in Igor Levstek preplezala žal danes kar malo zapostavljeno smer v Velikem Draškem vrhu. To dejstvo potrjuje bore malo zapisov na internetu in slaba opremljenost smeri. Prva plezalca sta jo plezala 10 ur ter jo ocenila s peto plezalno stopnjo po UIAA lestvici. Ker je smer zelo zvijugana (zanjo so značilne številne prečnice), orientacija pa dokaj zapletena se smer po dolžini plezanja skoraj lahko primerja s tistimi najdaljšimi pri nas, v naši najvišji Steni. Smer je danes ocenjena s V/IV, vendar je smer bolj petica kot štirica, težave pa so enakomerno razporejene čez celotno smer. Smer torej kar kliče po avanturizmu in dejansko ponuja pravo potepanje po ostenju Velikega Draškega vrha. Smer torej res zahteva kot pravi Mihelič zrelo, izurjeno in dobro pripravljeno navezo. Nič čudnega torej, da smo v njej prebili cel dan oz. zadnjih 30 m izplezali v soju čelnih svetilk. Avanturo je popestril še zelo dolg sestop in kolovratenje (beri iskanje poti) na območju Velikega Draškega vrha v soju polne lune. Noč je zamenjal dan, mi pa smo počasi končno le prispeli do avta in si tako nehote naredili podaljšani vikend.
Smer je sicer lepa in ponuja zelo raznoliko plezanje tudi v čvrsti skali (velja predvsem za zgornji del smeri), zato upam (ne glede na našo avanturo), da bo doživela v prihodnje kaj več obiska. Vsekakor priporočam!

Moja prva smer...jupiiii (hmm, ko bi le vedela kaj vse me čaka: veliko plezanja, zares dolg sestop in celo podaljšani vikend).

komentar je bil izbrisan

Boris Berce, 20.06.2017, 13:05
Jurij ti si nepoboljšljivi romantik