Naj slika

Novice

Prijava

Pomagajo nam

InfoHit
Kibuba
Brinox
ClimbersOnly shop
CHAO
Gornik.si
Stihl
Actionmama
DUMO
V soboto se nas je osmerica podala na Malo Mojstrovko. Kljub manjšim količinam snega smo si smuči lahko obuli že pri avtih na prelazu Vršič. Večina se nas je do grebena vzpela po Plazu, Tomaž Javornik pa jo je mahnil skozi Butinarjevo grapo (razmere je komentiral z »v redu«). Tisti, ki smo se grapam izognili, smo jo čez greben mahnili s smučkami na hrbtu. Zadnje pol ure pa vzpon zaključili spet na smučkah. Vreme je bilo že od ranega jutra jasno in za nekatere svetlokožce tudi dva sloja visoko zaščitne kreme nista bila dovolj, da bi preprečila rdečeličnost in rdeče nosove.
Prvi del smuke med Malo in Veliko Mojstrovko je bil idiličen. Kljub Tatkovim namigovanjem, da gre za pršič, se je meni zdel sneg že delno predelan (ampak kaj pa tečajnik ve, a ne). Nato sta se načelnik in gostja iz AO Matica, Ivana, še enkrat podala na vrh omenjene flanke, tečajnika Jaša in Samo pa Tatkotu pobegnila proti Zadnji Mojstrovki. Po tem, ko smo drobnico spet uspeli zbrati, smo smuko skupaj nadaljevali proti Drevesnici. Meni se ta del ni zdel hvale vreden, je pa bil zagotovo velik izziv za manj izkušene. Za konec še enkrat kože na smuči in približno polurni vzpon nazaj do avtov.
Nauki ture:
1.Baba ima vedno prav.
2. Dario ima za nekaj časa dovolj turne smuke.
3. Jernej ugotovi, da je morda vseeno bolje iti na turno smuko s smučkami in ne s split boardom.


Nedelja je bila bolj namenjena tečajnikom, pridružilo pa se nam je tudi nekaj ostalih članov odseka. Tokrat smo se podali v Karavanke na Struško. Zapeljali smo se mimo doma Pristava do višine okoli 1200 m, kjer smo zaradi snega le s težavo še uspeli parkirati avtomobile. Turo smo tako začeli na zasneženi in poledeneli cesti ter jo mahnili proti Belski planini. Dopoldanska megla ni obetala lepih razgledov. Na Belski planini smo imeli kratko pavzo, nato pa vzpon nadaljevali proti vrhu Struške planine. Kmalu smo presegli zgornjo mejo megle in pričakalo nas je sonce ter s tem tudi lepi razgledi.

Smuka: spustili smo se nazaj proti Belski planini. Smuka je bila sprva prijetna, kmalu pa se je kložast sneg z občasnimi nanosi pršiča v megli izkazal za ne najbolj prijetnega. Nato se je skupina razdelila v dve. Eni so spust nadaljevali po cesti, drugi smo jo mahnili direktno po grapi med borovci in nato po stari lovski poti skozi gozd do avtov. Snega ni bilo v izobilju pa vseeno dovolj, da so smuči ostale v dobrem stanju. Megla se je v času med našim gozdarjenjem razkadila in postalo je prijetno toplo.

Nauk ture: Ker ni turne smuke brez dobrega praženega krompirja, smo jo nato mahnili še na porcijo tega. Na štruklje je pa itak treba iti na Dobrčo :).























Struška...
Struška...