Jurij Rous | 10.06.2016

Smer Riba - Nad Šitom glava - S stena

Ura je bila 04.15 zjutraj, ko je zazvonila budilka. Iz postelje me je dobesedno izstrelilo od radovednosti kakšno vreme je zunaj. Ti šment, še vedno dežuje in to na polno. Kljub temu se z Alenom ob cca. 05.00 uri že voziva proti Martuljku. Brisalci brišejo deževne kaplje, jaz vozim, Alen preučuje vreme na internetu, oba pa filozofirava in drug drugega bodriva, da bova že nekaj zlezla, če ne v Rušici pa kaj tretjega. Sanjala sva celo o obisku Planinskega muzeja. Na Jesenicah na bencinski črpalki je bilo vreme še vedno zelo slabo, nekoliko bolje je bilo v Martuljku, vendar še vedno zelo klavrno vse skupaj. Gledava Špik, najino Rušico, Frdamane police in razmišljava kaj bi, greva gor, ali ne? Hmm, kdo ve, bova zastonj hodila tja gor, ali ne, se sprašujeva. Kasneje se odločiva za stari dobri Vršič. Prideva gor, dežuje ne, vendar okrog in okrog se podijo megle in temni deževni oblaki, za povrh piha še hladen veter. Rečeva si, greva v južno steno na Šitom glavo nekaj kratkega splezat. Na parkirišču srečava še Klemna Volontarja z manjšo skupino mlajših gornikov, mu predstaviva kaj greva splezat, ta pa odvrne, če sta mazohista, vidva kar...čez tri ure bo zopet deževalo pravi. S parkirišča pogledava gor najino smer ter prvi raztežaj (VI+), ki teče čez mokro steno. Kmalu si premisliva in se sprehodiva do Vratc pogledati še severno stran. Na Vratcih ujameva Volontarja, pa mu rečeva, da sva si premislila in da greva splezat nekaj v severno steno, on pa odvrne, mazohista na kvadrat. Zasmejiva se in se odpraviva v izbrano smer Riba. Niti v sanjah nisem razmišljal, da bom plezal v severni steni Nad Šitom glava, še manj pa smer po imenu Riba. Kakorkoli, tale Riba je bila sploh na začetku zelo mokra in spolzka, vendar prekaljenemu in izkušenemu alpinistu ni ušla iz rok. Tako sva z Ribo uspešno opravila, seveda brez ribjega deserta vmes tudi ni šlo, saj so bili posamezni raztežaji kar solidno zasoljeni, petice pa precej konkretne in trajajoče, celo navilo me je, saj se Riba kar zlepa ni hotela posušiti. Suho Ribo sva potipala šele v zadnjih raztežajih, ko se je tudi vreme precej izboljšalo. Na vrhu Ribe naju je pričakalo jasno vreme s prečudovitim razgledom na vse strani neba. Kar smejalo se nama je, vreme naju torej ni pustilo na cedilu, pogumne spremlja sreča, pravijo. Na vrhu, po Ribi sem si privoščil ribe, moje ljube sardele iz konzerve, Alen pa nama je pripravil še sladki desert – temno čokolado Spar premium (85% kakava). Po dobrem obedu sva pospravila plezalno robo in zadovoljno sestopila in se odpeljala v dolino. V Kranjski Gori sva si privoščila še kavo, ob kavi pa obilno malico iz gorenjskega Mercatorja. Sklenila sva, da bova še kdaj kakšno skupaj ušpičila, predvsem pa splezala skupaj smer, ki se nama je po prvotnem planu zaradi slabega vremena nehote izmuznila. Ne spomnim se, da je bilo v katerikoli smeri toliko govora o ribah, ribjih dobrotah itd. kot ravno v smeri Riba. Res sva se zabavala na ribji račun, zato naju mokra skala in turobno vreme v začetnih raztežajih sploh ni pretirano motilo. Logično, kdaj pa sploh vidiš Ribo suho.

Gašper
Gašper Vidmar, 11.06.2016, 09:00
temno čokolado Spar premium (85% kakava) Smeško
to pa so detajli