Steber X, Planjava. To smo se namenili plezati. Vse je potekalo po načrtih, štartali zgodaj in v zmernem tempu ob spremljavi jutranjega klepeta prišli na Kamniško sedlo. Še pomalicamo in pripravljeni smo na 500 m alpinističnega vzpona na Steber X. Primerno oboroženi in na videz neustrašni, se skoraj že namenimo proti steni, ko vendarle vržemo oko na oblake odete v sivino, ti so se že pričeli sumljivo zbirati nad našim ciljem. Najprej negotova tišina, nato modri predlog najinega mentorja Klemna: Ja, nič, tamle v Brani je pa lepše vreme, kaj če gremo rajši tja? Smer je sicer malo krajša, težavnost pa približno enaka. Soglasno sprejet predlog in namesto na Planjavo tako odidemo na Brano.
Pred štartom smeri Zgornji steber Brane (ocena IV/II-III, 160 m) še nekaj poučnih naukov o vstavljanju varoval in zabijanju klinov. Spoznali sva tudi, kaj pomeni, če si opremljen z Voki Tokijem, ta naprava resnično olajša komunikacijo. Ves čas vzpona nas je spremljal vztrajen veter, ki je poskrbel za slabše slušne razmere ter za prezeble prste na rokah in nogah. Na vrhu prve smeri pa nas je že lovil dež, zato hitro sestopimo do koče in potem še hitreje v dolino, kjer pa nas zopet pozdravi sonce.
Čeprav nam ni uspelo preplezati še drugo smer Šija Brane, je bil za naju ta dan pravi alpinistični podvig, ugotovili pa sva, da zahteva takšno plezanje zaradi krušljivosti skal veliko previdnosti.
Mentorju hvala za vse napotke in prijeten plezalni dan.

Jasmina in Irena