Moj črni konj ne rabi uzde
Kadarkoli grem v hribe in imam mir in čas za premišljevanje se kar lepo pogovorim sam s seboj oziroma se mi utrne kakšna lepa misel,ideja,rešitev,....
Včasih pa se mi prikrade v glavo refren kakšne pesmi,ki kar noče in noče stran,želim si bolj "kvalitetnega" razmišlja(misli) a bolj ko refren odganjam,bolj se ponavlja,kot kakšna"mantra".
Glede na to,da je bil današnji izlet:V Koncu,čez Žmavčarje mimo bivaka pod Skuto na Kranjsko Rinko od tam pa po grebenu čez KONJA na Skuto,je bil refren sledeč:
Moj Črni konj ne rabi uzde,
uboga me brez vajeti,
čez drn in strn me varno nosi,
a meni se srce smeji,..
Po večjih neuspelih poizkusih zamenjave "mantre"z kakšno "boljšo" sem obupal in pel do vrha Kranjske Rinke,tam pa me je petje kar minilo.
Kmalu sem začel z pesmijo Mama prihajam domov,saj me pogled na od snega poprhan greben ni navdajal z najboljšimi občutki.
Za izlet sva se z Duškotom menila že v torek v četrtek pa je v visokogorju padal sneg.
Upala sva,da bo petkovo jutranje sonce dovolj toplo,da bo stopilo ves sneg na poti,pa ga ni.
Jutranje sonce in temperature so obetale lep dan
Pogled na najin današnji cilj
Maneken na delu
razgledi
Kar nekaj snega na poti
Pogled na Rinke
Pogled na greben in Skuto iz Kranjske Rinke
mama prihajam domov in jočem,.....
greben,ki naju čaka
najprej se malo spuščaš po drobljivem grušču,ki je za nameček še rahlo pomrznjen
Malo dol pa malo gor.Skala je tu izredno krušljiva!
čez tole platko sva MORALA it
sva že kar blizu
vreme se je vsako minuto slabšalo in severni veter je bil vedno močnejši
kar koli si prijel se je majalo ali vozilo pod nogami
Duško že leze na konja
je že čez(na konju)
Tu sem pa pel:
Hi konjiček hi,meni se mudi,čez gorice,čez poljane,hitro hitro do Ljubljane,hi konjiček hi,...
pogled nazaj
pa še malo poplezavanja
Duško je hotel zapreti okno
Skuta pri sestopu proti Dolgemu hrbtu
bivak pod Grintovcem
Grintovec v megli
Sestopala sva čez Gamsov skret,kar pa je bila dogodivščina zase,saj sva iz opisa iskala
tole klopco,ki naj bi bila orientir,da si na pravi poti?
fotr je vesel,ker mu je koža prav(klopca je bila olajšanje)
prečka po kateri sestopava je na novo opremljena z jeklenico
uff še sreča,da je tu jeklenica
jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.
Dobra tura:-)