Z Jurijem in Katarino smo se na tečajniški vikend na Korošici odpravili po malo bolj romantični poti. V soboto zjutraj smo krenili iz Jermance proti Kamniškemu sedlu. Del pristopa smo opravili po lovski poti, avtocesti na sedlo smo se pridružili pri Pastircih. Od koče smo krenili proti Planjavi, kjer smo se lotili njenega SZ grebena. Sprva smo zaradi lažjega terena plezali nenavezani. Celo smer smo preplezali v dostopnih čevljih. Greben je zračen in dolg, z lepimi razgledi in kot se za tako težavnost spodobi bogat z naloženim kamenjem. Predvsem srednji del ponuja lepo plezanje, zadnji del po grebenu pa je bolj sprehod do vrha z enim strmim skokom. Po osvojenem vrhu Planjave smo sestopili čez Srebrno sedlo do Korošice. V nedeljo smo plezali v Lučkem Dedcu, smer Anžin-Pintar-Pristovšek, smer je kratka, vendar vseskozi pošteno plezaš. Začetek je po lažjem svetu, zame malo sitno, gre namreč po travah in na trenutke nestabilnih skalah. Sledi strma plata, kjer plezaš le na noge in so roke le opora, potem pa prideš do krajšega kamina, ki se ga da lepo splezati od zunaj, kjer so dobri stopi. Znotraj je namreč skala mestoma krušljiva, pa še preozek je. Malo višje s smeri sledi par metrov prečke v levo s slabimi stopi mimo skalnega buhtlja. Na pogled lahek svet se je izkazal za zahtevnega, ocenil sem, da gre za no fall area (spodaj polica) in se prijel za komplet. Zadnji raztežaj se začne na dobri polici s široko počjo na levi, ki se vije navzgor. Varovanje se da namestiti le v dveh začetnih metrih, potem pa je potrebno iti brez varovanja najmanj 5 metrov. Jurij se je modro odločil da gre pogledat še po polici desno. Tam je našel prehod, lahko da na trenutke še težji kot sama poč, vendar s solidnim varovanjem. Obvoz torej poteka desno od poči par metov, potem pa stopiš na skalni štrcelj, za katerega smo vsi imeli občutek, da bom zgrmel v dolino. Vseeno je držal. Tam najdeš tudi dobro zabitega jeseničana. Potem greš po novoodkriti poči gor, kjer levo zagledaš polico, do katere moraš poročkati in stopati na trenje. Na vrhu poči, ki smo jo obvozili, si na dobrem stojišču urediš sidrišče. Sledi še raztežaj lepega plezanja do roba stene. Smer je bogatejša za tri kline. Sestopili smo mimo mogočnega ostenja Vršičev in Vežice čez Kamniško Belo do doma v Kamniški Bistrici. Kljub razmeroma dolgemu sestopu me je hoja po pokrajini s strmimi stenami in belimi prodniki potoka navdušila.

Spisal Marko, slike pa prispeval Jurij.

SZ greben sta plezala tudi Lola in Kavboj . Res prijetno presenečenje.

Lep razgled na Lučkega Dedca (levo) in ostenje Vršičev.

To pa je že drugi dan, in sicer v smeri Anžin-Pintar-Pristovšek.

Smer gre v originalu skozi to poč. Za varno plezanje bi potreboval vsaj enega metulja št, 4. Sam sem našel veliko bolj varen prehod in tako po prečki prišel nad to strmo, široko in kompaktno poč.

Zadnji raztežaj mi je bil osebno najlepši.