Ob pol štirih sredi noči me zbudi budilka. Še dobro, si mislim, ker mi je v sanjah Grega, po ČAO žuru sredi Nove Gorice, pravkar hotel dati na telefon svojo mamo (???)...včasih je res dobro vstati sredi noči. Odpraviva se v Logarsko dolino, kjer še mitnik sladko spi. Na koncu ceste oprtava nahrbtnike in kreneva proti Okrešlju. Nekako upava, da se bodo oblaki in mraz razkadili, vendar se zadeva poslabša, ko morava do Igličeve smeri čez strmo snežišče. Vstop v steno tako ni preveč prijeten, saj sva oba premražena in s pomrznjenimi prsti. Začetek prvega raztežaja je že kar štirica, nakar se zadeva položi, ko priplezam do štanta in zamodrujem: »Ma kolikor sem brala opise, sva že malo preveč pod rumeno steno.« Ja, rumena stena je tisti orientir, ki ti zakoliči prihodnost za nekaj časa. Grega se je odločil, da kljub temu, da mu je jasno, da sva preveč naprej, vseeno poskusiva prečiti pod rumeno steno.... Mja, že to da iz stene visijo zelooo dolgi prusiki ne more biti ravno dober znak, si mislim, spet sem v neki smeri z nekom, ki me pelje nekam, kjer ni smeri ...a se to samo meni dogaja? Grega s pomočjo prusikov sfajta prečko številka ena, mi namešča frende (very good friends), sledi še druga. Razmišljujoče mu sledim in se niti ne trudim, da ne bi tehničarila, drugače sploh ni mogoče. Številka ena niti ne bi bila toliko problematična, če ne bi bilo prekleto mraz. Prečka številka dva...uspešna, zračna, zoprna in zanimiva, kljub temu potlačena v podzavest. Kmalu sledi še ena prečka, potem je bila nekje še ena, sicer diagonalna...ma koliko jih je??? Vmes platke, previsek, kaminček (oz. desno od njega, ki je baje težja varianta), tako da detajlov v resnici ne zmanjka. Proti koncu se razveseliva lepega raztežaja po zelo lepih belih platah, prijetna plezarija, ki naju popelje do izstopnega grebena. Še malo plazenja po grušču in snegu in sva na vrhu. Sestopiva v toplem sončku čez Turski žleb. Lepa smer, kompaktna skala, super soplezalec, kaj češ več .

Dan se prebuja

Začetni raztežaji

Grega pred napadom "neskončnih" prečk

Sidrišče po "neskončnih" prečkah

Ko sva sestopala sta dva plezalca abzajlala izpod rumene stene, ker sta ravno tako kot midva šla peveč gor