Že dolgo nazaj sem bral knjigo Moje gore od sedaj že pokojnega alpinista Prleta (Milenko Arnejšek), kjer so po njegovem izboru opisani tudi lepi plezalni vzponi v slovenskih gorah. Spomnil sem se na smer Zajedo v vzhodni steni Brane za katero sem bral in slišal, da je kratka, vendar zelo lepa smer. Logično nadaljevanje smeri pa je Šija Brane, kjer tudi še nisem bil. Torej, proces izbora kam bova šla s Tino je bil tako zaključen in naslednji dan sva že šibala proti Kamniškemu sedlu. Prideva gor in od daleč že opazujeva nekaj plezalcev v tej smeri. Ni me motilo, saj smer poteka v lepem loku od desne spodaj proti levi zgoraj, zato nisva mogla biti izpostavljena padajočemu kamenju. Najlepši raztežaj je prečka v zgornjem delu, ki poteka v čvrsti skali, pa tudi sicer je skala v povprečju odlična. Smer ni v celoti opremljena (zelo prav pridejo metulji). Orientacijskih težav ni. Na vrhu smeri sva nadaljevala po Šiji Brane. Presenečen sem bil nad dolžino ponekod precej izpostavljenega grebena. Kljub nizki težavnosti je bila tale Šija prava popestritev plezalne ture. Zdaj vem, če bom šel kdaj sam na Brano, kje bo potekala moja pot.