Z Juretom Likarjem sva že uigrana naveza, ko je treba na hitro izkoristiti dan še preden najini domači zaženejo vik in krik da naju ni. Nedelja je bila tak dan. Oziroma tako jutro. Ob 10ih sva že zašpilila Viševnik-Srenjski preval-Veliki Draški Vrh-Konjščica. Klasika. Sneg najprej seveda trd kot beton, sonček pa je obetal, da nama ga zmehča ravno pravi čas. In bi ga, če ne bi prišla koprena, ki se je vlekla še 100 km v inozemstvo, tako da tudi čakat ni bilo smiselno. Za podpisat se ravno ni bilo, ampak veliko bolje kot kakšna kloža. Do Konjščice je bilo zelo solidno, v gozdu nad Pokljuko pa seveda razmočen gnilc. Boljše kot peš vseeno.

Žena je rekla: takšne ture se boš seveda lahko še udeležil

Miha

kikiriki

najina tabla je pod snegom

še en s čelko na drugi strani

roza sneg

gorske sledi

špura

zakaj bi se matral, če se pa da peš

with cream on top

podpis

Srenjski ekspres

lejga unga t'mle gre!

leva šikana

brazgotina

dokaz da nisva edina norca tolk zgodej