Vstajanje ob štirih zjutraj mi ne diši preveč, ampak za spomladanske ture se je pač potrebno potruditi. Zjutraj je bilo v Medvedjem dolu sicer obilo zehanja, ampak čudovit dan je spanec brž odgnal preč. Na plazu so srenači postali obvezna oprema, v zgornjem delu žleba pa je že posvetilo sonce in odpustilo zoprno trdoto. Vajneževa severovzhodna pobočja so bila že v soncu in tam je že zjutraj zaropotalo, pogled na Ovčji vrh pa je razkrival številne talne plazove.
Prečki nad sedlom sledi vzpon po strmem pobočju na Hochstuhl, avstrijski vrh Stola, ki je bil še neprijetno trd in kar naenkrat se je po njem ritualno pripeljal Avstrijec, ki je s frirajdkami poizkušal brez srenačev .... so bili ostali po pomoti v avtu, je pojasnil. Na srečo zgolj podrgnjeni prsti na rokah, je pa potem raje nadaljeval peš.
Smučanje pa poezija - najprej po puterčku v dolino med vrhom in kočo, prečka do sedla in po plazu v dolino. Jabadabadu! Seveda je sledil postanek pri Damotu na Karavli, kjer so se zbirali Tržičani, ki so smučali Ljubeljsko Babo in Stol od Podnarja in tudi pohvalili smuko in pivo.

Seveda sem bom tudi takega izleta še udeležil.

mal smo še zaspani

pokaže se cilj

Ovčji vrh v ozadju

langsam aber ziher

še malo do sedla

Vajneževa pobočja

Ovčji vrh se podira

prečka nas sedlom

vršno pobočje

naš Stol

in njihov Hochstuhl

pogon 4X4

Medvedji dol

spust proti sedlu

pogled v Završnico

v grapi

je bilo prav lepo odpuščeno

in prav uživaško

nato pa popustimo zavore

pogled nazaj

še spust do ceste

in hitro na rehidracijo

snega pa nam še nekaj časa ne bo zmanjkalo .....