Iz objavljenega članka v PV 2015-11 (Žarko Rovšček): "Žal mi je za neuresničene vzpone"
»Začne se, ko si še nepopisan list,« niza svojo življenjska povest Ivan Rejc. Že od leta 1976 dalje jo tesno povezuje z razvojem alpinizma v Posočju. Na primorski strani Julijcev je malo sten, kjer ne bi preizkusil svojih mladostnih moči. Te nikakor ne pojenjajo, saj mu ne zmanjka kvalitetnih novih ciljev. Pritrjuje misli, da ostane v sanjah alpinista vedno še kakšna neizpolnjena želja.
Prvo, otroško plezanje je okusil blizu rojstne Kneže v Baški grapi: »Okrog domačije sem imel skalce, kjer sem trgal srajce in hlače še preden sem vedel za alpinizem.« Bolj resno pa je začel v drugem letniku srednje šole, sredi prodorne skupine AO Nova Gorica, kjer je po večkratnih poskusih zagona iz tamkajšnje alpinistične šole leta 1975 izšla perspektivna skupina mladih zagnancev. V tistem času je najmočnejši vtis nanj napravila alpinistična literatura, Rochejeva knjiga Prvi v navezi, Terayeva Osvajalci nekoristnega sveta idr. Ivan se je nato leta 1979 pridružil kolegom v novo nastalem domačem Soškem alpinističnem odseku in GRS v Tolminu, kjer še vedno aktivno deluje.

Ivan Rejc, se bo v naši sredini zglasil v četrtek, 24. novembra 2016 ob 20.00 uri in predaval na temo plezanja v Soški dolini skozi čas, pa kot pravi tudi malo širše proti zahodu. Predavanje bo na sedežu Črnuškega alpinističnega odseka - ČAO (v veliki sejni sobi).